
Kmečka tradicija naše družine sega do kamor sežejo naši spomini. Okoli nas je duh naših prednikov, šum
časov, ki so nas oblikovali. Leto 1927 je Joganove zaznamovalo kot pomembne kmete, saj so takrat
sezidali štalo v rojstni vasi na Pedrovem. Njihova štala za živino je bila zelo moderna in arhitekturno
dodelana za tiste čase; marsikdo se spominja romanj na Pedrovo, kamor so ljudje prihajali in si ogledovali
to izjemno zgradbo. Jožef, Damijanov nono, je ob zaključku gradbenih del naročil umetniku naj naslika
fresko na pročelje zgradbe, ki je postala pomembna dediščina naše družine. Naši predniki so nam zapustili globoke misli in teh ne moremo razvozlati z bežnim pogledom, saj freska skriva veliko sporočil in
vrednot družine. Le skozi njihove misli lahko razumemo sporočilo, ki so nam ga pustili.

Prvi simbol freske je vinska trta, simbol rodnosti, dobrohotnosti narave, ki nam da kruha za telo in dušo. Trta skriva svoje sadove, ki so simbol dolgoživosti in povezave z vinom, ki traja še veliko dlje. In mislih, ki jih to vino rodi, te se zapišejo v knjige in se berejo še tisočletja kasneje.

Ti dve trti sta kot dva izvira življenja in si podata roke. Ne le podata, tesno se primeta in držita in nihče ju ne more ločiti. Prispodoba nam je v poduk, da ko najdemo pravo prijateljstvo, se mu zaobljubimo do večnosti in nihče tega ne uniči.

Pod svoje stvaritve, misli, dejanja se podpišemo. Letnica označuje pomemben mejnih v kmečki družini Joganovih, poleg katere je podpisan nono Jožef, ki za tem mejnikom stoji in živi za to kar dela.

Ko ustvarimo nekaj na kar smo posebej ponosni, povabimo prijatelje in se z njimi veselimo. Ta trak pomeni, da je to dejanje dokončano. Da je čas, da se usedemo s tistimi, ki so nam pomagali pri delu in tistimi, ki so bistrili in hrabrili naše misli.
